Slovenci v jesensko-zimskem času zelo radi posegamo po kislem zelju in jedeh, ki jih pripravimo iz njega. Kislo zelje dodaja jedem značilen in zanimiv, kiselkast okus, hkrati pa s svojimi hranili ugodno vpliva na naš imunski sistem.

Vipavska juha s kislim zeljem (Foto: Selma Bizjak)

Za 4 – 6 oseb potrebujemo: 300 g fižola, 300 g krompirja, 300 g kislega zelja, 1 manjšo čebulo, 2 stroka česna, lovorov list, 100 g sušene slanine (pancete po domače), kos suhega mesa, 1 jž paradižnikovega koncentrata, 1 jž moke, sol in poper, ocvirki za posip

Priprava:

  1. Suh fižol večer, preden bomo juho kuhali, preberemo, ga operemo pod tekočo vodo in pustimo namakati v vodi.
  2. Zjutraj vodo odlijemo, prilijemo svežo in ga skuhamo. Ko zavre, ga solimo.
  3. Medtem olupimo krompir, ga narežemo na malo večje kocke in ga skuhamo v slanem kropu.
  4. Prevremo tudi kislo zelje.
  5. Ko so vse tri sestavine kuhane, pripravimo podmet s slanino.
  6. Slanino narežemo na drobne, manjše rezine in jo pocvremo v ponvi.
  7. Dodamo sesekljano čebulo.
  8. Ko čebula zarumeni, dodamo še tanko narezan česen. Ko ta zadiši, primešamo moko in počakamo, da tudi moka zarumeni (pazimo, da ne postane rjava!).
  9. Prilijemo vodo in vsebino ponve gladko razkuhamo.
  10. V večji lonec damo kuhan fižol, kislo zelje z vodo, v kateri se je kuhalo, ter kuhan in delno pretlačen krompir (večina naj ga ostane v kosih).
  11. V isti lonec nato dodamo še prežganje s slanino, žlico paradižnikovega koncentrata in lovorov list.
  12. Vse skupaj kuhamo še približno 20 minut, da se sestavine lepo povežejo in se juha rahlo zgosti.
  13. Tik pred koncem po okusu solimo in popramo.
  14. Ko Vipavsko juho postrežemo, po juhi posujemo malo ocvirkov.
  15. Če želimo, da je jed še malo bolj konkretna, dodamo na koščke narezano suho meso, ki smo ga predhodno skuhali.
Vipavska juha s kislim zeljem (Foto: Selma Bizjak)

Še nekaj o kislem zelju

Kislo zelje in njegove super lastnosti

Kot sem že v uvodu napisala, je uživanje kislega zelja priporočljivo predvsem v jesensko-zimskem času, ko moramo še posebej okrepiti naš imunski sistem in ga zavarovati pred različnimi virusi, ki so v tem času na pohodu. Kislo zelje namreč vsebuje vitamin C, folno kislino in vlaknine. Prav zaradi teh sestavin je pomembno, da ga uvrstimo v našo prehrano, če želimo, da je ta uravnotežena.

Zelje je nizkokalorično živilo, ki vsebuje le majhen delež maščob in ogljikovih hidratov, vsebuje pa tudi cink in železo. Uživanje zelja pospešuje prebavo in pozitivno vpliva na črevesno mikrofloro. Seveda je najbolj priporočljivo uživanje surovega kislega zelja, ker mu s toplotno obdelavo zmanjšamo vsebnost hranil, a prav tako so lahko jedi, pripravljene iz kislega zelja, del naše uravnotežene prehrane.

Kislo zelje v jedeh

Kislo zelje v kulinariki uporabljamo kot samostojno jed, dodatek juham in enolončnicam ali kot prilogo. V tradicionalni slovenski kulinariki sta najbolj značilni jedi jota, ki jo še iz časov naših babic in prababic na Vipavskem kuhamo iz kislega zelja in ne iz kisle repe kot povsod drugod, ter pečenice ali kranjske klobase s kislim zeljem za prilogo. Seveda pa poznamo še ogromno jedi, katerih sestavina je tudi kislo zelje.

Čas za kisanje svežega zelja je zima. Kislo zelje nam je na voljo skozi vse leto, je poceni živilo, z njim pa lahko pripravimo okusne in nasitne jedi. Tudi zato je tako priljubljeno v kulinariki.

Blog kulinaričarke Selme Bizjak lahko spremljate TUKAJ.