»Pred nami je film, ki je popularen, a hkrati inteligenten; ki ni le komičen, ampak tudi precej melanholičen. Zelo je ganljiv in ob gledanju sem se resnično zabaval.« – Michel Ciment, France Inter
V zaspanem francoskem predmestju se trije sosedje spopadajo s sodobno tehnologijo in z družabnimi omrežji. Brezposelna ločenka Marie se boji, da bo izgubila sinovo spoštovanje, če bo njen posnetek seksa pristal na internetu. Do vratu zadolženi Bertrand je na smrt zaljubljen v telefonsko prodajalko, ki ga vztrajno kliče iz klicnega centra na Mavriciju. Christine, nekdanja zasvojenka s televizijskimi serijami, se kot voznica Uberja zaman trudi izboljšati svoje uporabniške ocene … Trije prijatelji združijo moči v donkihotskem boju proti spletnim velikanom.
»Ideja se je rodila iz najinih lastnih težav zaradi neprilagojenosti digitalni tehnologiji, ki naju je včasih spravila na rob obupa. Kolikokrat sem se zjokal sam v svojem kotu, tako izgubljenega sem se počutil. A ko se človek znajde v nemogočem položaju, ga včasih prime, da bi se sam sebi smejal. Že od prvenca Aaltra je najine filme gnalo nekakšno maščevanje. Tudi tokrat se maščujeva za vse, kar sva morala prestati. Film sva sprva hotela nasloviti Dodo. Človek je dodo umetne inteligence. Tako kot on verjame, da je kralj sveta in da ga nič ne ogroža – a izmislil si je umetno inteligenco, ta pa je veliko močnejša od njega in danes že lahko opazujemo prve znake tistega, kar nas čaka. Čutimo, da se ne bo dobro končalo. [Pandemija] je le še utrdila moč četverice GAFA [Google, Apple, Facebook, Amazon]. Ljudje po vsem svetu so še bolj ujeti med dostave, virtualne stike in platforme, ki ponujajo neprekinjen program. Ti nam na prvi pogled lajšajo življenje, v resnici pa ga zapletajo in nam jemljejo tisto najpomembnejše: človečnost. Ljudje smo oboroženi z domišljijo in razumom, uživati in zabavati se znamo, ne da bi bili ves čas priklopljeni na splet ali gledali v prenosne telefone. Spremenimo lahko način življenja in preprosto hodimo, govorimo ter počnemo vse, za kar smo bili kot človeška bitja ustvarjeni,« sta o filmu povedala Benoît Delépine in Gustave Kervern.
Gustave Kervern se je rodil leta 1962 na Mavriciju, Benoît Delépine pa leta 1958 v Parizu. Oba sta svojo pot začela pri televiziji, kjer sta se tudi spoznala. Sodelovala sta pri programu Grolandsat, precej liberalni produkciji, ki jima je omogočila, da sta domišljala in preverjala nove pripovedne tehnike. Pozornost mednarodne javnosti sta vzbudila že s prvim celovečercem, komično dramo Aaltra (2004), za katero sta prejela več festivalskih nagrad. Leta 2006 sta posnela metafizično, absurdno in nadrealistično komedijo Avida, ki je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu, dve leti kasneje pa še proletarsko črno komedijo Louise-Michel, posvečeno istoimenski francoski anarhistki iz devetnajstega stoletja. Njun četrti film Mammuth, poetični in angažirani film ceste z Gérardom Depardieujem in Isabelle Adjani, je bil leta 2010 premierno prikazan v tekmovalni sekciji Berlinala. Sledili so filmi: Le Grand Soir (2012), nagrajen s posebno nagrado žirije v Cannesu; Near Death Experience (2014) z Michelom Houellebecqom v glavni vlogi; Saint Amour (2016), komedija, v kateri sta očeta in sina odigrala Gérard Depardieu in Benoît Poelvoorde; in I Feel Good (2018), protikapitalistična komedija z Jeanom Dujardinom v glavni vlogi. Izbrisati zgodovino je njun deseti skupni projekt.
Xavier Bonnet, Rolling Stone France: »Izbrisati zgodovino z razkrivanjem vse večje nehumanosti globalizirane družbe udari tja, kjer boli, hkrati pa nikoli ne izgubi upanja v pravo človečnost: človečnost solidarnosti.«
• Režija: Gustave Kervern, Benoît Delépine • Žanr: komedija • Produkcija: Sylvie Pialat, Benoît Quainon, Benoît Delépine, Gustave Kervern • Scenarij: Benoît Delépine, Gustave Kervern • Igrajo: Blanche Gardin, Denis Podalydès, Corinne Masiero, Vincent Lacoste, Benoît Poelvoorde, Bouli Lanners, Vincent Dedienne, Philippe Rebbot, Michel Houellebecq in drugi • Projekcija: 23. 7. 2021, Ljubljanski grad, Film pod zvezdami • Distribucija: Fivia
