26.7 C
Ljubljana
22. julija, 2024

V kinu: Mož, ki je prodal svojo kožo

Deli na omrežjih

Tunizijska režiserka z veliko drznosti in trpkega humorja sooči dva različna svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev. Nominacija za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni film in nagrada za najboljšega igralca v sekciji Obzorja Beneškega filmskega festivala.

Da bi lahko odpotoval v Evropo in se znova združil z ljubeznijo svojega življenja, mlad sirski begunec privoli, da mu slavni in provokativni umetnik na hrbet tetovira podobo šengenskega vizuma in ga tako spremeni v prestižno umetniško delo.

»Zamisel za Moža, ki je prodal svojo kožo, se mi je porodila leta 2012: v pariškem Louvru, kjer je imel retrospektivo belgijski umetnik Wim Delvoye, sem videla delo Tim (2006–2008); na fotelju sedečega moškega z umetnikovo tetovažo na hrbtu. Nenavadna in transgresivna podoba me vse odtlej ni zapustila. V filmu se srečata dva svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev: dva zaprta svetova, v katerih vladajo povsem različni zakoni. Na eni strani imamo elitistični svet, kjer je ključna beseda svoboda, na drugi pa je svet preživetja, na katerega vplivajo aktualni dogodki in kjer življenje zaznamuje odsotnost izbire. Film s soočenjem dveh svetov ponuja razmislek o svobodi. Ko begunec Sam sreča umetnika Jeffreyja, mu ta reče: »Rodil si se na pravi strani sveta.« Kljub vsem razpravam o enakosti in človekovih pravicah zaradi vse bolj zapletenih zgodovinskih in geopolitičnih okoliščin ljudi neizogibno delimo na dve vrsti: privilegirane in preklete. Film prikazuje faustovsko pogodbo med privilegiranim in prekletim. Ko Sam Ali v odsotnosti izbire privoli, da bo hrbet prodal hudiču, skozi neobičajna vrata vstopi v elitistično in hiperkodirano okolje sodobne umetnosti. Njegov na videz naivni in neizobraženi pogled nam ta svet pokaže iz drugačnega zornega kota, kot nam ga običajno ponuja kulturni establišment. Človeka, ki je ponosen in pokončen kot Sam, lahko dejstvo, da je postal predmet, spravi ob pamet. Razstavljajo ga, prodajajo ter porivajo sem in tja. Soočen z nenavadno usodo in v primežu srce parajočega notranjega konflikta si poskuša vrniti dostojanstvo in svobodo. V prvem odzivu na Moža, ki je prodal svojo kožo je bila beseda, ki sem jo kasneje še večkrat slišala: »nepričakovano«. Zame kot tunizijsko režiserko je bilo nenavadno, da o sodobni umetnosti in beguncih v Evropi pripovedujem skozi barvito vizualno alegorijo. A scenarist ali režiser mora znati razmišljati zunaj okvirov lastne identitete. Med pisanjem in režiranjem sem morala tudi sama postati sirski begunec, sodobni umetnik, mednarodno priznani galerist in mlado dekle, ujeto v past zakona. Ta drugačnost, ta želja po raziskovanju, mi je omogočila, da sem ustvarila nekaj nepričakovanega,« je o filmu povedala režiserka Kaouther Ben Hania.

Kaouther Ben Hania je diplomirala iz režije v Tuniziji, študij pa nadaljevala na pariški filmski šoli La Fémis in na Sorboni. Njen prejšnji film Lepotica in zver je bil leta 2017 premierno prikazan v uradnem izboru cannske sekcije Posebni pogled, kjer je prejel nagrado za najboljši zvok.

Sarah Ward, Screen Daily: »Mož, ki je prodal svojo kožo je igriva, pronicljiva, včasih tematsko prenatrpana sestavljanka, pa tudi resnično divja pustolovščina. Od vznesene ljubezenske izpovedi na natrpanem vlaku prek prismojenega plesnega prizora v igralnici pa do številnih šal na račun snobizma v svetu umetnosti – film je poln nepozabnih trenutkov.«
Stephanie Zacharek, Time: »Film, ki se ukvarja z resnimi političnimi in družbenimi vprašanji, kot so stiske beguncev, narava umetnosti in izkoriščanja ter različni odtenki samosovraštva, pogosto prežema zlovešče in mračno ozračje. Vendar pa se konča v presenetljivo lahkotnih tonih – in to nikakor ni nepomembno.«

• Režija: Kaouther Ben Hania • Žanr: drama • Produkcija: Nadim Cheikhrouha in drugi • Scenarij: Kaouther Ben Hania • Igrajo: Yahya Mahayni, Dea Liane, Koen De Bouw, Monica Bellucci, Saad Lostan in drugi • Premiera: 27. 10. 2021, Kinodvor • Distribucija: Fivia

 

Deli na omrežjih