Zgodba o dveh zelo različnih ženskah, ki se srečata v bolnišnici, kamor prideta rodit, ter nepričakovanih zapletih, ki sledijo. Najnovejši film Pedra Almodóvarja je odprl Beneški filmski festival in Penélope Cruz prinesel tamkajšnjo nagrado za najboljšo igralko.
»Zgodba se začne z Janis, ki išče način, kako odpreti množično grobišče, v katerem je pokopan njen pradedek, umorjen v španski državljanski vojni, konča pa se tri leta pozneje, ko grobišče končno odprejo. Vmes in v središču filma je njeno razmerje z Ano, ki se zaplete na zelo nepričakovane načine. Film govori o prednikih in potomcih, o resnici zgodovinske preteklosti in najintimnejši resnici likov. Prek treh zelo različnih mater govori o identiteti in materinski ljubezni. Poleg Janis in Ane je tu še Anina mati, sebična in brez slehernega materinskega čuta. Prav nepopolnosti teh mater, tako zelo drugačnih od junakinj, ki so se doslej pojavile v mojih filmih, so me kot pripovedovalca najbolj privlačile. Janis je najtežji lik, kar jih je Penélope Cruz kdaj igrala, in verjetno tudi najbolj boleč. Rezultat je čudovit. Ob njej nastopi mlada Milena Smit, veliko razodetje filma. Čistost in nedolžnost njene Ane poudarita Janisine temnejše plati. /…/ Priznam, da me navdušujeta Janisina kompleksnost in odločnost. Med pisanjem scenarija, ko so liki že živi, včasih postanejo neodvisni od avtorja, on pa lahko le še prevzame vlogo notarja ali medija. /…/ Ta del v procesu pisanja scenarija je zelo skrivnosten in ga je težko razložiti. A tako se mi je zgodilo z Janis. Mislim, da je njen položaj najtežji od vseh, v katere sem doslej postavil svoje like (poleg Elene Anaye v Koži, v kateri živim). Zaradi edinstvenosti in nejasnosti situacije, v kateri se znajde junakinja, je bilo Penélope Cruz težko ponuditi kakršnekoli reference iz resničnega življenja. Režiral sem jo skozi natančen proces, v katerem se mi je morala prepustiti kot v stanju hipnoze. Zadržal sem poplavo solz, saj je Penélope zelo čustvena in bi jokala od začetka do konca, vendar je solze znala nadomestiti z ravno pravšnjo mero krivde in sramu /…/. Francova množična grobišča so pomembna tema, ki se je dotaknem na koncu filma. V prvih osnutkih scenarija je bila bolj navzoča, vendar je posrkala vse okoli sebe. Premočna je, da bi jo lahko združil z drugimi temami, zato sem se odločil pripovedovati o Janisinih preizkušnjah, o njenem odnosu z Ano in njunima hčerkama, o moralni dilemi, s katero se glavna junakinja spopada. Da bi zgodbo lahko razvil, sem sklenil odprtje groba prihraniti za konec. Kljub temu upam, da bo film pripomogel k osvetlitvi tega žgočega in aktualnega problema španske družbe. /…/ Film se spremeni v zadnjem delu, ko se Janis in Arturo odpravita v njeno vas, da bi sorodnikom žrtev odvzela vzorce DNK. Vsa njihova pričevanja izhajajo iz resničnosti. Kljub drami naše preteklosti – državljanski vojni – film v tistem trenutku vstopi v območje olajšanja in čustev. V pričevanjih sorodnikov ni želje po obračunavanju ali maščevanju. Na koncu člani nevladne organizacije, ki so okostja odkopali, skupaj z nekaterimi sorodniki ležejo v izpraznjeno grobišče, posnemajoč položaje, v katerih so bila trupla najdena. To je poklon živih mrtvim,« pripoveduje o filmu režiser Pedro Almodóvar.
Beatriz Martínez, Fotogramas: »Vzporedni materi prisegata na dialog namesto na filmske manierizme; na naravnost z vsemi protislovji vred; na svetlobe in sence svojih likov. To politično, a tudi globoko človeško delo nam predstavi junakinjo, Penélope Cruz, v kateri se zgosti ves duh filma, narejenega iz srca in kosti, nežnosti in osvobajajočega duha.«
John Waters, Artforum: »Izvrstni Vzporedni materi Pedra Almodóvarja – film, ki bi ga moral vsak imeti rad.«
• Režija: Pedro Almodóvar • Žanr: drama • Produkcija: Agustín Almodóvar, Esther García • Scenarij: Pedro Almodóvar • Igrajo: Penélope Cruz, Milena Smit, Israel Elejalde, Aitana Sánchez-Gijón, Julieta Serrano, Rossy De Palma • Na sporedu od: 27. 1. 2022 • Distribucija: Cinemania group
