Petdeset let po njegovi smrti pri 27 letih (3. julija 1971) so ljubitelji rocka iz Francije in po vsem svetu prišli na pokopališče Père-Lachaise v vzhodnem Parizu, kjer je pokopan frontman skupine The Doors Jim Morrison.
Morrison, rojen leta 1943 v Melbournu na Floridi, je bil sin častnika ameriške mornarice in se je kot otrok nenehno selil, odraščal na Floridi, v Virginiji, Teksasu, Novi Mehiki in Kaliforniji. Kot otrok je bil priča strašnim nesrečam v indijanskem rezervatu, dogodkom, ki so se v njegovih poznejših besedilih in poeziji zelo razvili. Bil je tudi navdušen bralec, nanj so močno vplivali filozof Friedrich Nietzsche, pesnik Arthur Rimbaud in nadrealistični dramatik Antonin Artaud.
Sloves Jima Morrisona kot peklenskega, v usnje oblečenega kralja kuščarjev oziroma Lizard Kinga je še danes zelo živ. Slavijo ga predvsem kot pivskega frontmana, »erotičnega politika«, ki je polnil stadione z nedostojnim tuljenjem in temno duhovitostjo, o Morrisonu piše portal France24. Pokojni pevec skupine Doors, ki so ga našli mrtvega pri 27 letih v pariški kadi pred skoraj 50 leti, je bil v prvi vrsti pesnik, pravi Robby Krieger, kitarist nekdanjih The Doors. Petinsedemdesetletnik opisuje Morrisona kot genija. »Bil je edini moški, ki sem ga spoznal v tej starosti in je bil tako zaskrbljen nad smrtjo in filozofijo. Nihče drug niti približno ni razmišljal, kot je razmišljal on,« je dejal. »Jim je bil vedno pesnik. Ko sem napisal ‘Light My Fire’, je Jim dodal vrstico ‘Try to set the night on fire’. Pred kratkim smo ugotovili, da je to vrstico dejansko zapisal v pesniški zvezek, že kot otrok,« je dejal Krieger.
Izšla je 600 strani dolga antologija
Ustvarjena v sodelovanju z Morrisonovo zapuščino, nova, skoraj 600 strani dolga antologija The Collected Works of Jim Morrison je posvečena Morrisonovim lastnim načrtom za izdajo knjige. Vsebuje vse njegove spise, vključno s pesmimi, scenariji in z besedili − od »The Pony Express«, pesmi, ki jo je Morrison napisal, ko je hodil v peti razred, do mračnih razmišljanj iz zadnjih dni v Parizu. Zdi se, da se je tam pomiril s konceptom smrtnosti in preroško zapisal: »Goli pridemo in s potpludbami gremo / golo pecivo za počasne mehke črve spodaj.« (»Naked we come and bruised we go / nude pastry for the slow soft worms below.«)
»Bil je zelo diskretna in tiha oseba. Sploh ne hvalisav. Spomnim se, kako je nekega dne prišel v pisarno The Doors in mi tiho izročil pesniško knjigo, ki jo je pravkar izdal. Mislil sem, da sem pameten človek, a ko sem prebral te pesmi, sem ugotovil, da o svetu ne vem ničesar,« je dejal njegov tesni prijatelj in urednik antologije Frank Lisciandro.
Družina je že v njegovem otroštvu spoznala, da je Jim drugačen. Pevčeva sestra Anne Morrison Chewning pravi, da je bilo hitro razvidno, da se njen brat razlikuje od drugih otrok, ko so odraščali v vojaški družini, ki se je skoraj vsakih šest mesecev preselila. »Medtem ko so se njegovi prijatelji igrali z igračami, je Jim bral Rimbauda, Camusa in Geneta,« se spominja. »Ko je diplomiral, je za darilo prosil starše za celotna Nietzschejeva dela. Rad je šel v Washington DC in se sam sprehajal po ulicah samo zato, da je lahko opazoval ljudi,« se spominja.
