Danes sodobne božične pesmi govorijo o Božičku, božičnem drevesu, okraskih in lučkah. Tradicionalne božične pesmi, ki so jih naši predniki prepevali pred stoletji, pa so imele drugačno tematiko.
Lahko bi rekli, da Božiča, vsaj pravega božičnega vzdušja, ni brez božične glasbe. Vsako leto, ko vstopimo v december, se začne poplava božičnih pesmi na najrazličnejših medijih. Med gledanjem božične filmske klasike Sam doma boste slišali Rockin Around the Christmas Tree, ko prižgete radio, boste verjetno slišali Lučke BQL in Popdesignovo klasiko Na božično noč. Med iskanjem primernih božičnih daril za najbližje nas po trgovinah večkrat spremlja tudi Jan Plestenjak s pesmijo Za Božič bom sam in seveda najbolj predvajana božična skladba vseh časov All I Want for Christmas Is You Mariah Carey. Božične skladbe in navade ob tem prazniku, s katerimi smo odraščali, se prepletajo in tvorijo seznam predvajanja za praznično sezono. Obstaja razlog, zakaj veliki umetniki še naprej snemajo božične albume: glasba se prodaja. Poleg tega so glasbene licence starejšim božičnim skladbam potekle, tako da je plačan samo izvajalec, ne pa tudi tekstopisec, kar je še bolj donosno. Ob zdajšnji obsedenosti s prazničnimi melodijami pa se izredno malo pozornosti posveča vprašanju, od kod božična glasba izvira.
Prve so bile kolednice
Božična glasba je razvejena v več podzvrsti, najstarejše božične pesmi pa segajo v 12. stoletje v Evropi, zlasti v Franciji, Italiji in Nemčiji – denimo klasike, kot sta Tiha noč in Božično drevo, ki imata nemški izvor. Znano je, da je v 13. stoletju Frančišek Asiški, italijanski brat in pridigar, zapisal številne pesmi, ki so jih peli v njegovi cerkvi. In ko je nekaj zapisano, se tega laže nauči več ljudi, zato so se božične pesmi razširile po vsej Italiji. Okoli leta 1400 se v Angliji pojavijo koledne pesmi, ki so se sprva začele kot posvetne pesmi, kot ljudski napevi v čast zimskemu času. Angleški duhovnik Jon Audely je v tem času napisal seznam 25 božičnih pesmi, peli pa so jih v cerkvah po Angliji, zato se jih je začelo učiti več ljudi. Sčasoma so se majhne skupine ljudi začele zbirati in prepevati božične pesmi od vrat do vrat.
Inspiracija za klasične skladatelje
Medtem ko so bile kolednice ljudske pesmi, ki so jih ljudje prepevali od vrat do vrat, je obstajala tudi druga vrsta božične glasbe, ki so jo ustvarjali klasični skladatelji, kot so Vivaldi, Mendelssohn, Čajkovski in Bach. Vsak od njih je v svoj opus dodal kakšno božično skladbo. Mnoge od njih je naročila cerkev in so bile napisane za izvajanje med bogoslužjem
– če so imeli objekti ustrezne orgle in dovolj nadarjenega orglarja. Tako kot kolednice so tudi nekatere od teh pesmi imele korenine v lokalnih tradicijah. Ko je denimo Mykola Leontovych napisal »Carol of the Bells«, je navdih črpal iz ukrajinskega ljudskega napeva.
Danes skladbe niso več verske
Božična glasba se v 19. stoletju ni veliko spremenila, čeprav je žanr še vedno ostal priljubljen. Med tridesetimi in petdesetimi leti prejšnjega stoletja pa je božična glasba doživela nekakšno transformacijo; namesto da se osredotoča na verske vidike praznika in Božič opeva iz izvornega pomena, te pesmi poudarjajo druge božične motive, kot so Božiček, božično drevo in snežaki. In namesto da bi jih peli ljudje na ulici ali v cerkvenih pevskih zborih, so te pesmi začeli izvajati znani glasbeniki, kar je izjemno priljubljeno še danes.
