13.3 C
Ljubljana
17. maja, 2024

Europa Cantat: festival žlahtne slovenske kulture

Deli na omrežjih

Minuli teden je v Ljubljani potekal mednarodni zborovski festival Europa Cantat. Koncerti pevskih zborov so se na štirih različnih prizoriščih v Ljubljani odvijali od 17. do 22. julija.

Odprtje največjega svetovnega zborovskega festivala je bilo 17. julija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer so občinstvo med drugim nagovorili minister za kulturo Vasko Simoniti, v. d. direktorice JSKD Metka Šošterič in predsednik Evropske zborovske zveze (ECA) Carlo Pavese. Ljubljana je tako do 22. julija postala mednarodno prizorišče zborovskega petja.

Vasko Simoniti, minister za kulturo (Foto: STA / Tamino Petelinšek)

Festival oživi vsaka tri leta

Festival Europa Cantat je prvič potekal leta 1961 v nemškem Passauu. Organizirala ga je skupina dirigentov, ki je dve leti kasneje ustanovila Evropsko zvezo mladih zborov. Od leta 2011, ko se je združenje povezalo z AGEC v Evropsko zborovsko zvezo – Europa Cantat, festival velja kot osrednje stičišče zborovskega sveta, so pojasnili organizatorji. »Festival, ki slovi po pestrem urniku in navdihujočem vzdušju, oživi vsaka tri leta, vedno pa ga gosti mesto iz druge države, kar mu daje nov, svež pridih,« so zapisali v predstavitveni brošuri ob letošnji izvedbi festivala. Festival, na katerem se vsako leto zbere več kot štiri tisoč udeležencev, je pred tremi leti prejel oznako evropskega leta kulturne dediščine.

Utrjevanje slovenske zborovske glasbe

Glavni organizator letošnje izvedbe je poleg Evropske zborovske zveze Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, kjer menijo, da festival utrjuje prepoznavnost slovenske zborovske glasbe in njenih akterjev v svetovni javnosti. »Strokovna služba in 59 območnih izpostav sklada skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in omogoča dostop do pomembnejših kulturno-umetniških dosežkov tudi zunaj večjih urbanih središč. S premišljenimi programi omogoča osebno rast in kulturno povezovanje, spodbuja programe kultuje in vseživljenjskega učenja,« so zapisali v JSKD.

Simoniti: zborovsko petje je žlahtna slovenska kultura

Zborovsko petje je namreč najbolj množična kulturna dejavnost v Sloveniji, v več kot 2.500 pevskih zasedbah aktivno sodeluje okoli 80 tisoč pevcev, med njimi pa so svetovno prepoznani ustvarjalci. »Zborovsko petje spada med najbolj žlahtne kulturne tradicije na Slovenskem, ki v sebi povezuje dvoje ljubezni – ljubezen do glasbe in ljubezen do domače besede. Oboje spremlja našo življenjsko pot in nas nato oblikuje kot igra, učenje, družabno življenje, kulturno udejstvovanje in umetniško ustvarjanje,« je o zborovskem petju dejal kulturni minister Vasko Simoniti. Dodal je, da je Slovenija z uspešno kandidaturo za gostiteljico največjega mednarodnega zborovskega festivala tudi uradno postala ena najpomembnejših in uglednih držav, v kateri sta glasba in zborovsko petje globoko zasidrana v kulturo in jo odlikuje kakovostna raven zborovskih ustvarjalcev. Za ministrstvo je Europa Cantat obsežen in pomemben projekt, festival je bil deležen najvišjih finančnih sredstev v zgodovini samostojne Slovenije za tovrstne prireditve.

Deli na omrežjih