Leto se počasi približuje koncu, založbe in založniki pa že preštevajo lanske in letošnje prihodke od pretakanja, prodaje in koncertov. Vrednost globalnih avtorskih pravic je zrasla na rekordnih 32,5 milijarde dolarjev, zaslužki pa bi bili še večji, če ne bi bilo omejitev zaradi novega koronavirusa.

Glede na poročilo Omdie, ki ga je v torek 16. novembra objavila Music & Copyright, so se svetovne avtorske pravice za glasbo povečale za 800 milijonov dolarjev, na rekordnih 32,5 milijarde dolarjev. Avtorja Will Page, nekdanji glavni ekonomist pri Spotifyju, in analitik Omdie Simon Dyson združujeta prihodke založb in založnikov za pretakanje, nakupe glasbe in javne nastope. Slednjih je bilo lani sicer dokaj malo.

Manjši prihodek glasbenih založnikov zaradi covida-19

Založbam je pandemija omejila letno rast prihodkov na 1,5 milijarde dolarjev, kar je doseglo 21,1 milijarde dolarjev. Pretočno predvajanje je bilo vroče blago zaradi pozivov »ostani doma«, je opisano v poročilu. Zadovoljevalo je potrebe potrošnikov po zabavi, ko so bili koncerti v živo prepovedani oziroma omejeni. Na drugi strani rasti pretočnega predvajanja pa se je navadna prodaja glasbe, kot so plošče in cedeji, upočasnila kljub prizadevanjem nekaterih trgovcev na drobno, da bi zmanjšali izgube s prevzemom in z naročili po pošti. Toda založbe so se odrezale bolje kot njihovi kolegi glasbeni založniki. Glasbeni založniki so bili še posebej izpostavljeni slabim učinkom pandemije na javne nastope na prizoriščih v živo, v maloprodajnih trgovinah, fitnes studiih in drugih podjetjih, ki so bila zaprta – nekatera trajno – zaradi razširjenih omejitev, ki so jih uvedle lokalne vlade. Zaradi tega se je svetovni dohodek glasbenih založnikov leta 2020 zmanjšal za 700 milijonov dolarjev, na 10,4 milijarde dolarjev.

Vedno večja razlika med založbami in založniki

Pandemija je tako povečala že tako sporno vrzel v prihodkih med založbami in založniki. Če na hitro pojasnimo, je bistvena razlika med založbo in založnikom ta, da je založba odgovorna le za delo, ki si ga lastijo, založnik pa je odgovoren za vse oblike tega dela, vključno s priredbami drugih izvajalcev, ki so izdani fizično ali na spletu. Založbe so leta 2020 ustvarile dve tretjini svetovnega prihodka od avtorskih pravic za glasbo, kar je znatno povečanje v primerjavi s 55 odstotki v letu 2014, ko je bilo poročilo prvič izdelano. Kot da bi pričakovala spremembe v prihodnosti, se Page in Dyson sprašujeta, ali se bo tehtnica nagnila nazaj k založnikom. Možnost za to sicer obstaja, ne zaradi sprememb glasbenih formatov ali navad poslušanja, ampak zaradi vladnega posredovanja. Zakonodajalci Združenega kraljestva denimo so se na pozive založnikov po pravičnejši razdelitvi dohodka že odzvali s sprožitvijo preiskave. »Ti klici na pomoč lahko postanejo še glasnejši in bolj nalezljivi,« sta zapisala.

Pretočno predvajanje podira rekorde

Pretočno predvajanje je predstavljalo več kot polovico svetovnega prihodka od avtorskih pravic za glasbo, ki je doseglo rekordnih 54 odstotkov, po stalnem naraščanju z 22 odstotkov v letu 2016 na 46 odstotkov v letu 2019. Glasbeni posel je doživel radikalno preobrazbo, ko je dosegel to prelomno točko. Pred samo petnajstimi leti pretakanje sploh ni bilo kategorija v letnem globalnem poročilu IFPI, sta opozorila Page in Dyson. Ko je leta 2001 prodaja cedejev dosegla vrhunec in so prihodki od posnete glasbe dosegli rekordnih 23,6 milijarde dolarjev, so glasbeni založniki levji delež svojih prihodkov dobili od avtorskih honorarjev od nakupov cedejev. V pričakovanju leta 2022 pa lahko založbe in založniki jasno vidijo priložnosti, ki jih prinaša novo leto.