Madžarska vlada je predstavila načrt za oživitev lokalne pop glasbene scene in promocijo madžarske kulture, vreden 62 milijonov evrov.
Podrobnosti načrta za oživitev lokalne pop glasbene scene in promocijo madžarske kulture, vrednega 62 milijonov evrov, so razkrili pred dobrim tednom, vključuje pa financiranje usposabljanja in opazovanja talentov, nepovratna sredstva za ustvarjanje vsebin in trženje ter infrastrukturo, kot so studii in prizorišča. »Gre za produkcijo kakovostnega madžarskega popa in roka ter za ustvarjanje identitete,« je dejal vodja projekta Szilard Demeter, ki ga je vlada premierja Viktorja Orbána leta 2019 imenovala za komisarja za kulturo. »Glasba lahko izraža tisto, kar je drugačno v značaju, viziji in zgodovinskih izkušnjah Madžarov,« je za AFP dejal Demeter po lanski objavi osnutka načrta.
Obnova nacionalne identitete
Leta 2018 je madžarski premier Viktor Orbán napovedal velike spremembe na madžarskem kulturnem in akademskem parketu, ena izmed reform je tudi omenjeni načrt za oživitev lokalne pop glasbene scene in promocijo madžarske kulture. »Morda načrt ni prav pogosta praksa drugih držav, zlasti ne Zahodne Evrope, a ravno zato je lahko vznemirljiv in eksotičen,« je izjavil Szilard Demeter, pisatelj in ljubiteljski basist ter vodja prestižnega madžarskega literarnega muzeja v Budimpešti. V intervjuju za AFP je dejal, da na Madžarskem in v Evropi poteka kulturna vojna. Ob tem se sprašuje, ali bo madžarska kultura čez 100 let sploh še obstajala. »Garancija preživetja je, da živimo v svoji nacionalni kulturi. Nacionalna identiteta je oslabela in jo je treba obnoviti,« je dejal. Čeprav je Demeter v intervjuju za AFP dejal, da mu ni všeč, da poppevci pljuvajo po politiki in s tem razdvajajo občinstvo, pa je zdaj zagotovil, da politična pripadnost po novi shemi ne bo ovirala financiranja. »Vključeni bi morali biti vsi − od leve do liberalne, od desne, skrajne desne do marksistične ideologije. Raznolikost je vir moči madžarske kulture, tako kot je raznolikost nacionalnih kultur moč Evrope,« je dejal in dodal, da če je glasba kakovostna, ni razloga, da je ne bi podprli.
Glasbeniki se izogibajo politiki
Vladni kritiki iz glasbenih krogov so že dvignili glas in izrazili skrb nad načrtom za oživitev lokalne pop glasbene scene. Eden najglasnejših kritikov je Zoltan Czutor, sicer nagrajeni madžarski glasbenik, ki pravi, da je s takšnim financiranjem mogoče narediti čudovite stvari, kot je denimo glasbeno poučevanje otrok, a ga ob tem skrbi nevarnost indoktrinacije. »Upam, da ne bo obveznih obiskov nacionalističnih rokoper za otroke,« je dejal za AFP. »Največ dohodka prinašajo veliki festivali, ki jih sponzorirajo države ali občine, organizatorji pa si ne želijo težav. Glasbeniki se izogibajo politiki, ker se bojijo, da bi jih uvrstili na črne sezname koncertov ali radijskega predvajanja,« je še dodal.
