28 C
Ljubljana
12. julija, 2024

Nirvanin album Nevermind na sodišču zaradi domnevno pornografske fotografije

Deli na omrežjih

Po 30 letih od izida Nirvaninega albuma Nevermind se je moški, ki je na fotografiji še dojenček, odločil za tožbo. Vsem sodelujočim očita, da je fotografija pornografska in posega v njegovo zasebnost.

Marsikateri ljubitelj roka ali popularne glasbe 90. let se spomni naslovne fotografije Nirvaninega albuma Nevermind – albuma, ki je Nirvano postavil na piedestal najvplivnejših alternativcev vseh časov. Nagi dojenček, ki plava na naslovnici Neverminda, je zdaj star 30 let in toži skoraj vse, ki so tako ali drugače povezani z albumom. Meni, da je fotografija otroška pornografija in poseg v njegovo zasebnost.

Fotografija je pornografske narave

Spencer Elden, moški na naslovnici albuma, je pred tednom dni na kalifornijskem zveznem sodišču vložil tožbo proti skupini Nirvana, založbam Universal Music Group, Warner Records, proti glasbenemu mogotcu Davidu Geffenu, vsem članom skupine, vključno s pokojnim Kurtom Cobainom in njegovo nekdanjo ženo Courtney Love, proti fotografu in drugim vpletenim. Elden trdi, da ga slika prikazuje kot spolnega delavca, ki se steguje za dolarskim bankovcem, njegov spolni organ pa je izrecno izpostavljen. Trdi tudi, da je »razumno pričakoval, da bodo slike, ki ga prikazujejo, ostale zasebne«, in dodaja, da njegovi zakoniti skrbniki niso podpisali objave, ki dovoljuje uporabo slik.

Privolitev kot najvišja vrednota

Pravnik Bryan Sullivan pravi, da je tožba smešna, in četudi pisni dogovor ne obstaja, o čemer sam dvomi, so Eldenove trditve šibke. »Mislim, da je malo verjetno, da bi založba uporabila fotografijo za naslovnico albuma, ne da bi preverila obstoj dovoljenja, ki so ga podpisali starši,« pravi. »Če pa dovoljenja ni, to še ne pomeni, da ima očitek otroške pornografije kakršno koli težo.« Eldenov odvetnik James Marsh, čigar praksa se osredotoča na žrtve spolne zlorabe, pa vztraja, da dovoljenje ni bilo dano. »Naše razumevanje je, da do podpisa dovoljenja ni prišlo,« pravi. »V kulturi, kjer poskušamo privolitev postaviti kot eno najvišjih vrednot, bi morala podoba nagega otroka, v katero ni privolil, vzbuditi zaskrbljenost.«

Tožba nima teže

Da tožba nima kakšne teže, kažejo Eldenova pretekla dejanja in izjave. Leta 2015 je denimo za The Guardian dejal, da so se njegovi starši s snemanjem strinjali. »Imel sem štiri mesece, ko je oče obiskoval umetniško šolo, prijatelji pa so ga pogosto prosili za pomoč pri svojih projektih. Nekega dne ga je poklical prijatelj fotograf in mu rekel, ali bi rad zaslužil nekaj denarja, s tem da vrže otroka v bazen.« Njegov oče je v to privolil, potopil ga je v bazen in za plačilo prejel 200 dolarjev. Fotograf je posnel še nekaj drugih otrok, na koncu pa izbral Spencerja. Sam je za The Guardian pred šestimi leti dejal, da je vesel, da so ga izbrali. Poleg tega je Elden leto kasneje, ob 25. obletnici izida albuma, še enkrat posnel fotografijo kot odrasel moški v bazenu.

O albumu

Nevermind je drugi Nirvanin studijski album, ki je 24. septembra 1991 izšel pri založbi DGC Records. Nevermind ima bolj uglajen, radijsko prijazen zvok kot prejšnji album Bleach, zato velja za pomemben odmik od prvega albuma. Nevermind je postal nepričakovan kritični in komercialni uspeh. Januarja 1992 je dosegel prvo mesto na ameriški lestvici Billboard 200; v tem času so prodali približno 300.000 izvodov na teden. Glavni singel Smells Like Teen Spirit je dosegel šesto mesto na ameriški lestvici Billboard Hot 100, videospot pa je bil izredno pogost na programu MTV. Ob tem so nastali še trije uspešni singli, in sicer Come as You Are, Lithium in In Bloom. Nevermind je bil v anketi kritikov Pazz & Jop razglašen za najboljši album leta, Smells Like Teen Spirit pa je bil tudi na vrhu lestvic kot singel leta in videa leta.

Deli na omrežjih