25.4 C
Ljubljana
14. julija, 2024

Smernice Evropske komisije glede avtorskih pravic lahko oslabijo pravice ustvarjalcev

Deli na omrežjih

Izjeme novih smernic Evropske komisije glede avtorskih pravic bi lahko pretočne platforme uporabile za izogibanje odgovornosti pri gostovanju nelicencirane vsebine.

Ko je evropski parlament pred dvema letoma sprejel direktivo EU o avtorskih pravicah, je bila to za umetnike pomembna zmaga, ker so platforme, kot je denimo YouTube, postale odgovorne za uporabo nelicencirane vsebine v Evropi. Zdaj so ti težko pridobljeni dosežki za imetnike pravic v nevarnosti zaradi novih smernic Evropske komisije, ki po besedah glasbenikov, založb in drugih glasbenih delavcev predstavljajo grožnjo industriji. Smernice lahko oslabijo, ne pa okrepijo pravice ustvarjalcev, kot to določa že sprejeta direktiva.

Smernice vsebujejo nekaj koristi

Smernice Evropske komisije, končno objavljene 4. junija, so namenjene podpori sprejetju direktive o avtorskih pravicah v nacionalno zakonodajo 27 držav članic EU. Vsebujejo nekatere pomembne koristi; vključujejo denimo zahtevo, da platforme, ki se zanašajo na uporabniško ustvarjeno vsebino, kot so YouTube, TikTok ali Facebook, pridobijo licence za »pravično plačilo« z imetniki pravic in si »po najboljših močeh prizadevajo« za odstranitev nelicencirane vsebine, in kar je najpomembnejše, stremijo k temu, da se nelicencirana vsebina na platformah sploh ne pojavi.

Izjeme, ki so škodljive za industrijo

Toda dokument uvaja tudi izjeme, za katere vodstveni glasbeni delavci pravijo, da bi se lahko pretočne platforme izognile odgovornosti za gostovanje nelicencirane vsebine. »Smernice predstavljajo tveganje, da bodo s preseganjem področja uporabe direktive nastale negotovosti in dvoumnosti,« pravi evropska skupina avtorjev GESAC, ki zastopa pravice več kot enega milijona glasbenikov, ustvarjalcev in imetnikov pravic. GESAC ugotavlja, da čeprav smernice vsebujejo nekaj koristnih pojasnil o tem, kako naj države EU izvajajo predlog zakona, lahko nekoristni elementi na področju licenciranja vodijo do morebitne oslabitve pravic ustvarjalcev.

Skrb zbujajoč je zlasti predlog komisije, da platforme niso dolžne licencirati »pravic do reprodukcije« − običajna praksa v obstoječih poslih digitalnega licenciranja in določba, ki je v nasprotju z evropsko zakonodajo o avtorskih pravicah. Smernice uvajajo tudi nove postopke, s katerimi se zagotovi, da se zakonite uporabe glasbe, kot so na primer karikatura, parodija ali pastiš, ne blokirajo samodejno in ostanejo na platformah. V tem primeru morajo platforme na mestu nalaganja presoditi, ali vsebina očitno krši avtorske pravice ali ne. Imetniki pravic bodo sicer lahko zahtevali odvzem kakršne koli nepooblaščene vsebine, vendar šele ko bo platforma izvedla ročni pregled nad vsebino. Do takrat pa bo ostala na spletu. Helen Smith, predsednica evropske organizacije za neodvisne založbe IMPALA, pravi, da bi lahko platforme nekatere vidike smernic izkoristile na račun glasbenikov in imetnikov pravic. »Evropsko okrevanje je odvisno od močnih pravil o avtorskih pravicah, ki se izvajajo hitro in zvesto,« pravi.

Nemški zakon o avtorskih pravicah že razburja

Evropske države so imele čas do 7. junija, da direktive Komisije vpeljejo v nacionalne zakone. Nemčija je svojo različico zakona objavila že 28. maja, in to kljub močnemu nasprotovanju založb in glasbenikov. »Kontroverzni« zakon določa, da so kratki izseki skladb, ki ne presegajo 15 sekund, postranska oziroma manj pomembna uporaba in so izvzeti iz tega, da mora uporabnik pridobiti dovoljenje ali licenco za uporabo. Imetniki pravic se bojijo, da bi lahko to otežilo pogajanja o poštenih licenčnih pogodbah s platformami, ki temeljijo na kratkih posnetkih, kot sta denimo TikTok in Triller. S tem bi zatrli rast nemške glasbene industrije, četrte največje svetovne glasbene industrije z 1,3 milijarde evrov prihodkov v letu 2020.

Deli na omrežjih