21.7 C
Ljubljana
27. maja, 2024

Uradna himna olimpijskih iger je izjemno zborovsko delo s pozitivnimi sporočili

Deli na omrežjih

Olimpijske igre imajo že od leta 1958 svojo uradno himno, od takrat se je slišala na vsaki slovesnosti ob odprtju in na sklepni slovesnosti ob koncu iger. Skladba izraža moč, upanje, pogum in zmago.

Letošnje olimpijske igre so prevzele tudi Slovenijo, dobra dva tedna smo spremljali in navijali za naše športnike, ki so znova pokazali izjemne nastope. Kljub zgodnjim uram prenosov si je letošnje igre, zlasti košarkarske tekme, ogledalo veliko Slovencev. Kdor pa je olimpijske igre podrobneje spremljal, pa je na slovesnosti ob odprtju in ob koncu iger slišal zborovsko himno, ki zaznamuje dogodek od samega začetka.

Himna je zborovska kantata

Uradna himna olimpijskih iger, izjemno zborovsko delo, se sliši, ko se na začetku in na koncu iger dvigne in spusti olimpijska zastava. Tako imenovana olimpijska himna je zborovska kantata, ki jo je sestavil grški operni skladatelj Spyridon Samaras, besedilo pa je delo grškega pesnika Kostisa Palame. Napisana je bila za prve poletne olimpijske igre v sodobni zgodovini, ki so potekale v Atenah in je v grški prestolnici tekmovalo štirinajst držav in več kot 200 športnikov.

Zakaj in kako je himna nastala?

Demetrius Vikelas, prvi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), je izbral oba umetnika tega pomembnega dela. Himno so bila prvič predvajali med slovesnostjo ob odprtju prvega dela iger, ki so je uradno imenovale Igre I. olimpijade. Za naslednje olimpijske igre so narodi prevzeli tradicijo, da naročijo svoje himne za slovesnosti, vse do leta 1956, ko je bila himna znova uporabljena. Leta 1958 je MOK razglasil Samarasovo olimpijsko himno za uradno himno iger, v angleški različici pa so jo zapeli na zimskih olimpijskih igrah leta 1960 v Squaw Valleyju v ZDA. Olimpijska himna je imela od takrat naprej pomembno mesto v natančno določenih slovesnostih olimpijskih iger, katerih stroga pravila je določil in utrdil MOK. Odkar je bila razglašena za uradno himno, smo jo poslušali na vseh olimpijskih igrah ob dvigu olimpijske zastave in med sklepno slovesnostjo, ko se zastava spušča.

Skladba izraža upanje, pogum in zmago

MOK je odredil, da mora biti olimpijska himna izvedena v grščini ali angleščini ali pa v jeziku države gostiteljice − če je prevedena iz izvirne grščine. Sama skladba je optimistična zborovska kantata, izvedena z medeninastimi fanfarami. Ima poživljajočo melodijo, ki uteleša moč in upanje. Prav tako je tudi besedilo pesmi prežeto z vznemirljivimi sporočili upanja, poguma in zmage, ki pripovedujejo o nesmrtnem olimpijskem ognju in o tem, kako se lahko »združi«, »navdihne« in »prinese čast«, saj osvetljuje pot narodom in športnim junakom, ki se zberejo vsaka štiri leta.

 

Deli na omrežjih