Zakaj Pizza S? Ker vedno znova izboljšujem recept za testo in tokrat mislim, da sem zelo blizu vrhunca. Sploh odkar uporabljam moko vrste Manitoba. To je moka, ki vsebuje precej več lepka, glutena in je zato testo veliko bolj prožno in elastično že v kratkem času vzhajanja. Moko te vrste sedaj proizvajajo tudi v enem od slovenskih mlinov. Tako pizzo lahko pečete v normalni pečici, na klasičnem ali okroglem pekaču, na kamnu za peko pizze ali v krušni peči, če ste eden tistih srečnežev, ki jo ima doma.
Testo za okrogel pekač premera 30 cm potrebujemo: 150 g moke Manitoba, 110 ml mlačne vode, 3 g suhega instant kvasa, 2 ščepca soli, 1 jž olja, ostro moko
Nadev pa po vašem izboru, prepustite vašemu okusu in domišljiji prosto pot.
Priprava:
- Moko presejemo v skledo.
- Dodamo suh kvas, olje, sol in mlačno vodo.
- Z leseno penovko sestavine dobro premešamo, da se povežejo.
- Na delovno površino posujemo ostro moko in nanjo predenemo testo, ki je precej mokro.
- Z dlanmi ga obdelamo tako, da zunanja površina ni več lepljiva.
- Oblikujemo hlebček in ga še enkrat posujemo z ostro moko.
- Pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati vsaj 2 uri*.
- Nato ga na pomokani delovni površini s pomočjo prstov in dlani raztegnemo od sredine proti zunanjemu robu tako, da pustimo rob nedotaknjen (s tem bo pečen rob imel malce veš testa in lukenj).
- Testo lahko raztegnemo kar na površini, na kateri bomo pizzo pekli, saj večinoma nismo ravno vešči prenosa raztegnjenega testa na pekač.
- Če pizzo pečemo na kamnu oziroma šamotni plošči, ki jo moramo predhodno ogreti, uporabimo lopar za prenos pizze, ki ga prej obvezno pomokamo.
- Ko imamo testo raztegnjeno, sledi nadev.
- Sama imam rada ne preveč obloženo pizzo, tako kot jo pripravijo Italijani.
- Doma pripravljena omaka iz pelatov**, pečen ali kuhan pršut, mozzarella, narezani sveži šampinjoni, črne olive, artičoke v olju ter seveda veliko origana.
- Ko je pizza pečena, pa ji obvezno dodamo sveže liste bazilike in kvalitetno oljčno olje. Ko imam doma na razpolago, pa še znamenito italijansko mlečno specialiteto – burrato.
*Testo lahko po 2-urnem vzhajanju hranite v hladilniku do 72 ur. Posoda, v kateri ga hranite, naj bo pokrita. Preden testo raztegnete, mora na sobni temperaturi počivati vsaj 2 uri.
**Izberite kvalitetne pelate, če želite res dobro omako. Najboljša je vrsta San Marzano.
Blog kulinaričarke Selme Bizjak lahko spremljate TUKAJ.