17.9 C
Ljubljana
9. oktobra, 2024

Legendarni Avseniki: Ste vedeli, kdo vse je sodeloval z njimi?

Deli na omrežjih

Saj ni res, kako čas beži! Letos poleti bo minilo že sedem let od pogreba Slavka Avsenika ter pet let od smrti njegovega brata Vilka Ovsenika. Njun ansambel je v 35-letni zgodovini osvojil ves svet in postal ambasador slovenske glasbe.  

Slavko Avsenik (Foto: arhiv Demokracije)

Zgodba o Avsenikih se je začela v zgodnjih 50-ih letih prejšnjega stoletja, saj sta oba brata (ki imata po spletu okoliščin majčkeno različne priimke) že delovala v družinskem ansamblu. Slavko se je poklicno izučil za tekstilnega tehnika, glasbeno pa je bil nadarjen samouk, medtem ko je bil Vilko akademski glasbenik. Ta kombinacija pa je bila izjemno produktivna. Leta 1953 je Slavko prišel na Radio Ljubljana kot harmonikar, ki naj bi nasledil takrat obolelega Avgusta Stanka, s katerim sta že prepevala Danica Filiplič in Franc Koren. Takrat se je začela kaliti zgodba o ansamblu, vendar je bilo teh zasedb več. V trio zasedbi so Slavku pomagali basist (Borut Finžgar, Jože Kelbl, Miško Hočevar) in kitarist (Mitja Butara, Lev Ponikvar). Zelo kmalu se je oblikoval tudi kvartet, v katerem sta se Slavku na harmoniki ter Vilku, ki je igral klarinet, pridružila trobentač Franc Košir in basist (pravzaprav tubist) dr. Franc Ogrizek – »Fotr«, sicer biolog, ki je namesto tube v ansambel uvedel bariton-evfonij, ki je bil nato zelo dobro sprejet inštrument. Zanimivo je, da sta nekatere prve Slavkove melodije posneli obe zasedbi, trio in kvartet. Leta 1954 je Slavko na nočni izmeni v Tovarni nogavic Savlje napisal danes eno najbolj svetovno prepoznanih skladb »Na Golici«, ki je bila leto kasneje prvič posneta v studiu radia Celovec.

Franc Košir (Foto: Wikipedia)

Leta 1955 je iz obeh zasedb nastala enotna, petčlanska zasedba: Gorenjski kvintet. V njem so poleg Slavka in Vilka igrali še kitarist Leon Ponikvar, ki je pred tem igral v ansamblu Ferdinanda (Ferryja) Souvana, sicer prvega tekstopisca ansambla, basist Mik Soss, ki je že prej občasno nadomeščal Ogrizka, ter Franc Košir. Vendar je vojaščina posegla vmes in za nekaj časa sta Vilko Ovsenik ter Franc Košir dobila namestnike (Pavel Oman na trobenti, Zoran Komac na klarinetu). Vilko je zaradi težav z grlom dokaj hitro prenehal z aktivnim igranjem, najprej ga je nasledil Franc Teržan, za njim pa nato Albin Rudan. Vilko je ostal mentor, aranžer in producent ansambla, je pa tu in tam še zaigral, zlasti v skladbah, kjer so se pojavljali trije klarineti (skupaj z njim sta zaigrala Rudan in Alojz Zupan). Sicer pa je bila zasedba, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik, Lev Ponikvar, Mik Soss, Franc Košir in Albin Rudan, stalna.

Pevski tercet: Ema Prodnik, Jožica Svete in Alfi Nipič

Jožica Svete, Alfi Nipič in Ema Prodnik (Foto: Mooslernonlnine.de)

Kvintetu se je kmalu po nastanku pridružil že omenjeni pevski par, Danica in Franc. Danico je leta 1962 nasledila Ema Prodnik, ki je ansamblu ostala zvesta dvajset let. Takrat so Avseniki že stopili na profesionalno pot. Stalnima pevcema so se pri snemanju pridruževali tudi drugi: Marija Ahačič Pollak, Sonja Hočevar, Marinka Grajzar, Jelka Cvetežar, Peter Čare, Peter Ambrož (»Gozdovi v mesečini«)… Leta 1974, ko je Franc Koren zapustil ansambel, je prišlo do nastanka pevskega terceta, ki so ga sestavljali Ema Prodnik, Jožica Svete in Alfi Nipič. Tudi Franc Košir, glavna maskota ansambla in povezovalec programa, je večkrat zapel kakšno šaljivo – sploh po letu 1985, ko je zaradi težav z grlom mesto trobentača prepustil Jožetu Balažicu. Od leta 1982 je mesto sopranistke od Eme Prodnik prevzela Jožica Kališnik. Leto dni pred dokončnim slovesom ansambla sta ansambel zapustila Lev Ponikvar in Mik Soss. Nadomestila sta ju Renato Verlič in Igor Podpečan.

Seveda to še zdaleč ni izčrpan seznam tistih, ki so se tako ali drugače vključevali v nastanek Avsenikovih skladb. Najmlajši Slavkov sin Gregor Avsenik se je že kot najstnik s klasično kitaro vključil tudi v delovanje ansambla, kasneje pa je ustanovil svoj ansambel. Nekatere skladbe so bile posnete celo s pihalno godbo in violinami.

Legendrni Avseniki (Foto: Arhiv Demokracije)

Po uradnem koncu delovanja Ansambla bratov Avsenik je zasedba sicer še snemala v studiu, Slavko pa je začel sodelovati z ansamblom Gašperji iz Preddvora, ki so postali prvi nasledniki slavnega ansambla. Alfi Nipič je ustanovil svoj ansambel (Alfi in njegovi muzikantje), prav tako Igor Podpečan (Igor in Zlati zvoki). Leta 1993 je izšel Avsenikov album »S pesmijo po Sloveniji«, kjer se je pojavilo kar nekaj znanih imen med vokalisti: Joži Kališnik, Helena Blagne, Irena Svoljšak, Andreja Čamernik (»Če bližnjega rad imaš«), Miha Ramšak in Stane Vidmar.

Seveda pa se družinska tradicija ohranja: Slavkov vnuk Sašo Avsenik ima že kar nekaj let svoj ansambel in je tako postal naslednik slavnega ansambla. Že leta 1999 pa je nastal tudi Hišni ansambel Avsenik, ki skrbi predvsem za glasbo v domači gostilni Avsenik (oz. pri Jožovcu) v Begunjah.

Deli na omrežjih