Piše: Jon Petek
Znanstveniki so neadvno odkrili eno najstarejših glasbil na svetu. 18 tisoč let stara školjka v velikosti človeške dlani, najdena 1931 v jami Marsoulas v Franciji, je pred tisočletji služila kot pihalo.
Revija Science Advances je nedavno objavila izsledke raziskave 18 tisoč let stare školjke, ki je najverjetneje služila kot glasbilo. Morska školjka, ki jo hrani Prirodoslovni muzej v francoskem Toulusu, še vedno deluje in ustvarja globok zvok.Najdena je bila med izkopavanjem jame s prazgodovinskimi stenskimi poslikavami leta 1931 v francoskih Pirenejih, takrat so arheologi domnevali, da gre za svečano skodelico za pitje. Po odkritju školjki niso posvečali preveč pozornosti, vse do nedavnega, ko so jo arheologi z univerze v Toulouseju zopet pregledali in ugotovili, da je bila pred tisočletji spremenjena z namenom, da bi služila kot pihalo, preizkus, če školjka res proizvaja zvok, pa je opravil francoski rogist. »Slišati zvok iz 18 tisoč let stare školjke je bilo zame zelo čustveno in zelo stresno,« je povedala arheologinja Carole Fritz. Bala se je, da lahko igranje poškodovalo 31-centimetrsko lupino, a je ni; školjka je ustvarila jasne note C, visoki C in D.
Kako so znanstveniki odkrili glasbilo
Ko so raziskovalci opazili nekaj nenavadnih lukenj v lupini, je prišlo na dan novo odkritje. Bistveno je bilo, da se je konica lupine odlomila, s tem pa je nastala luknja, dovolj velika, da je vanjo mogoče pihati. Mikroskopski pregled je pokazal, da je bila odprtina rezultat namerne izdelave in ne naključne obrabe, ugotavljajo znanstveniki. Z vstavitvijo drobne medicinske kamere so ugotovili, da je bila v notranjosti školjke skrbno izvrtana še ena luknja. Zaznali so tudi sledi rdečega pigmenta na ustju školjke, ki se ujemajo z okrasnim vzorcem na steni jame Marsoulas. Školjke so se pogosto uporabljale v glasbenih in obrednih tradicijah, tudi v starodavni Grčiji, na Japonskem, v Indiji in Peruju. Glasbilo školjke, najdeno v jami Marsoulas, je zdaj najstarejši znan primer. Pred tem je za najstarejše glasbilo iz školjke veljala najdba v Siriji, stara približno 6 tisoč let, je povedal arheolog iz Toulousea Gilles Tosello.
Najstarejše glasbilo na svetu je najdeno v Sloveniji
Najstarejše glasbilo na svetu, staro 60 tisoč let, pa je bilo najdeno na slovenskih tleh. Neandertalčea piščal iz Divjih bab je bila najdena leta 1995 med arheološkimi izkopavanji, najditelj arheolog Ivan Turk je njen izvor pripisal neandertalcu. Stegnenica mladega jamskega medveda je sprožila vrsto polemik in razdelila strokovno javnost, saj so tuji arheologi izrazili dvom o tem, da je bila ta medvedja kost namenjena glasbilu, a so dolgoletne slovenske raziskave dvome tujih arheologov ovrgle. Ugotovili so, da luknjice naj ne bi nastale naključno zaradi ugriza zveri, viden pa naj bi bil tudi del ohranjenega rezilnega roba, ki naj bi bil posledica obdelave materiala. Kost naj bi omogočala širok tonski obseg in veliko prilagodljivost pri igranju melodičnih linij. V znanstvenih zapisih se sicer še vedno pojavljajo bjektivni dvomi o piščali, izsledki ene izmed raziskav iz leta 2015 kažejo na to, da naj bi nastanek luknjic povzročile hijene.
