Piše Jon Petek
Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, se velja spomniti tudi skladatelja Stanka Premrla, avtorja melodije slovenske himne.
Skladatelj Stanko Premrl je imel več kot 50 let vodilno vlogo v slovenski cerkveni glasbi, v tem času je bil eden najplodovitejši slovenski cerkveni skladatelj. Rodil se je 28. septembra 1880 v Podnanosu, takratnem Šentvidu nad Vipavo, v premožni kmečki družini. Že v mladih letih je kazal posebno veselje do glasbe in petja, kot otrok je pel pri šolskih mašah. V ljubljanski gimnaziji je bil član gimnazijskega pevskega zbora, v osmi šoli je vodil zbor in orglal, že takrat pa se je posvečal pisanju cerkvene glasbe.
V Glasbeni matici se je učil klavir
Kasneje se je vpisal v šolo Glasbene matice, kjer se je učil igranja klavirja. »Prvi klavir doma v Šentvidu mi je kupil leta 1893 moj oče na Ustju pri Ajdovščini od tamkajšnjega kurata Janeza Mavriča. Ko smo klavir pripeljali domov, sem na domačem dvorišču nanj že na vozu zaigral… Kadar sem bil kot dijak na počitnicah, je klavir odmeval dan na dan, uro za uro, večer za večerom pri luči in v temi, bodisi, da sem bil sam ali v družbi. In koliko smo prepeli pri tem klavirju svetnih in cerkvenih pesmi! Tudi nekoliko zaplesali so včasih zraven v kuhinji na mojo godbo…,« je sam zapisal v reviji Nova pot (5-6/1962), kjer se je v zapisu spominjal svoje bogate glasbene poti. Leta 1903, ko je bil posvečen v duhovnika, je v Vrhniki leto dni opravljal službo kaplana, leto kasnje pa je odšel na Dunaj študirat glasbo.
Na Dunaju je nastala melodija Zdravljice
V teh mladih letih študija na Dunaju pa je enkratnem navdihu spisal melodijo na besedilo Prešernove Zdravljice. »Vnanja pobuda za Prešernovo Zdravico je prišla iz vipavskega Šentvida od vikarja Matija Vrtovca, ki je na koncu članka Vinske trte hvala prosil pesnika kot prvega pevca med nami, pevca ljubezni, naj v vezani besedi zloži hvalnico trti. Prešeren se mu je odzval in res naslednje leto (1844) zložil tako hvalnico in položil vanjo svoje misli o slovenstvu, slovanstvu in človečanstvu. Zanimivo je, da je Zdravico kot pevsko skladbo prvi komponiral tudi šentviški rojak. Zložil sem jo v konservatorijskih letih v počitnicah na Vipavskem (na Lozicah), objavljena je bila prvič v Novih Akordih,« je zapisal Stanko Premrl.
Bogat ustvarjalni opus
Premrlova Zdravljica velja za najboljšo uglasbitev Prešernove napitnice in za Premrlovo najboljše posvetno delo v njegovem izjemno širokem ustvarjalnem opusu. Dr. Edo Škulj, raziskovalec slovenske glasbene zgodovine, v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu namreč piše, da je Premrlovih cerkvenih vokalnih skladb preko tisoč, orgelskih skladb pa več kot 600. Po končanem študiju na Dunaju in vrnitvi v Ljubljano je bil Premlr vpet v Najprej je bil imenovan v odbor Cecilijinega društva in za profesorja na Orglarski šoli, leta 1909 pa je v treh ključnih službah nasledil Antona Foersterja, in sicer kot ravnatelj stolnega kora in organist, kot vodja Orglarske šole in kot urednik Cerkvenega glasbenika, deloval je tudi kot učitelj v bogoslovju in zatem na Teološki fakulteti, na konservatoriju, pozneje Akademiji za glasbo je bil redni profesor za orgle do upokojitve leta 1945. Ustvarjalno aktiven pa je ostal vse do smrti leta 1965.
