»Morda vas bo presenetilo, ampak danes mladi berejo in pišejo več, kot so kdaj koli prej v zgodovini. Problem je, da so zasičeni z branjem in pisanjem. Besedila, ki jih berejo in pišejo, pa so kratka, preprosta, mnoga tudi zapisana v pogovornem jeziku ali slengu. Zato razvoj knjižnega jezika mladih včasih ne napreduje tako dobro, kot bi si želeli. Berejo tudi manj leposlovja. Tak razvoj je splošen, vsepovsod po svetu imajo podobne težave in v Sloveniji imamo srečo, da smo se jih relativno kmalu zavedeli. Prav zato je toliko bolj bistveno, da otrokom in mladim ponudimo informacije o knjižnem jeziku in da jih dobro naučimo osnov knjižnega jezika. Bistveno, poudarjam, res bistveno pa je, da jim privzgojimo ljubezen do slovenščine. Brez ljubezni do slovenščine kot našega osnovnega orodja za sporazumevanje, za življenje, tudi znanja ne bo. Starejše generacije imajo morda še izkušnjo, ko se je v jeziku prežalo zgolj na napake. In kaj je bil rezultat? Napak ni bilo nič manj, večina ljudi pa je dobila strah pred knjižnim jezikom. Zato so se tudi začeli zatekati v pogovorni jezik, ko so s spletom dobili priložnost pisati v javnosti.«

Dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, o razvoju jezika. Vir: intervju v reviji Demokracija