Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je odškrnil vrata svojega doma v Olimju in bolj osebno spregovoril o sebi.
Povedal je, da vstaja ob 5.30, potelovadi, gre v hlev in potem se odpravi v Ljubljano. Zvečer, ko pride domov, prižge televizijo in gleda trilerje ali akcijske filme, poročil pa ne. Ljubljana mu je všeč še iz študentskih časov, ko je stanoval v študentskem domu v Rožni dolini. »Fantastični časi, veliko smo žurirali,« pravi na posnetku Metropolitana.
Svoja sina in hčer uči predvsem pravega odnosa do narave in tega, da morata najprej nekaj narediti, preden lahko trošita. Kot otrok si je želel postati oficir, učitelj zgodovine in zemljepisa ali agronom; slednje je tudi postal. »Diplomiral sem iz koruze in mislil sem, da se bom celo življenje ukvarjal samo s koruzo.«
Živali, ki jih ima, zanj ne pomenijo obveznosti. »Tega niti približno ne delam več zaradi ekonomije, ampak zato, ker tako čutim.« Od bolj ‘eksotičnih’ kmečkih opravil so mu všeč koline, najbolj pa uživa pri košnji trave in spravilu sena.
O svojem zakonskem življenju je bil bolj redkobeseden, povedal je le, da s soprogo živita na dveh lokacijah, a to nadoknadita prek vikena. »Med tednom sem pa jaz tako ali tako oženjen in poročen s politiko.«
Nekih strahov nima, morda le do višine. Zelo rad hitro vozi. »Vozim različna vozila, motor, ‘čoper’, pri kolesu sem bolj len, traktor, avto. Imam dva odlična šoferja, ki me varno vozita že skoraj osem let.«
Kako se otrese stresa? »Vsak dan po službi grem v hlev in skidam mojim lepoticam. In ko mečem gnoj na gnojišče, ga lahko vržem na levo, desno ali pa naravnost.«
Že 30 let si sam lika srajce. Na sanjski dopust bi odšel na Kamčatko. Kot otrok si je želel potovati s transibirsko železnico, potem ga je to minilo. Ugotovil je, da ga je fascinirala velikost dežele, zdaj pa ugotavlja, »da nismo prišli do tega, da bodo veliki jedli male, ampak bomo hitri jedli počasne«.
