24.5 C
Ljubljana
20. maja, 2024

Novinar Demokracije razkriva, od kod osebno pozna velik del slovenskih škofov

Deli na omrežjih

Novinar Demokracije Gašper Blažič, sicer Gorenjec, ki že nekaj let živi na Celjskem, je leta 2007 diplomiral iz teologije. Med predavatelji na fakulteti pa je precej takšnih, ki so vmes postali škofje.

Že spomladi leta 2000, ko je bil še v prvem letniku, sta škofa postala njegova predavatelja Jurij Bizjak (profesor Svetega pisma) in Anton Stres (profesor filozofije, takrat tudi dekan teološke fakultete).

Anton Stres (Foto: STA,Nebojša Tejić)

Iz zbora predavateljev na teološki fakulteti je nedavno škof postal še en profesor Svetega pisma, in sicer Maksimilijan Matjaž, ki ga Blažič prav tako dobro pozna že iz časa študija.

Že iz dijaških let – šolal se je na Zavodu sv. Stanislava – pa novinar pozna ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika ter mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. Slednji je bil, ko je bil Gašper Blažič dijak prvega letnika (1994/95), njegov gimnazijski veroučitelj. Takrat je bil sicer tudi ravnatelj Jegličevega dijaškega doma ter duhovni spremljevalec za dijake prvega letnika. Že iz tistih časih se spomni tudi Marjana Turnška, kasnejšega mariborskega nadškofa, ki je ob neki priložnosti prišel predavat tudi dijakom.

Alojzij Cvikl (Foto: STA, Tamino Petelinšek)

V Zavodu sv. Stanislava pa sta stanovala še dva profesorja, s katerima je imel Blažič kasneje opravka na fakulteti: Ciril Sorč in Borut Košir, slednji je bil tudi prvi direktor Zavoda sv. Stanislava.

Franc Rode (Foto: STA)

Še to: ko je v pokoj odšel ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, se je govorilo vse mogoče, kdo bi ga lahko nasledil. Blažič se spominja, da je Franca Rodeta kot možnega naslednika omenila edino Metka Zevnik, takrat profesorica kemije, kasneje tudi civilnodružbena aktivistka za družine. Tudi Rode je, še preden je postal nadškof, priložnostno predaval dijakom.

 

Deli na omrežjih