Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe) v 33. izvedbi, ki poteka med 9. in 20. novembrom, se je v celoti vrnil pred občinstvo, nekaj filmov bo na ogled tudi v sistemu videa na daljavo. Napovedanih je 90 celovečernih in okoli 30 kratkih filmov.
Programsko festival še ne bo takšen, kot ga je bilo občinstvo vajeno pred pandemičnim letom 2020, ampak nekje pri 85 odstotkih, nekaj več kot običajno pa bo kratkih filmov, je dejal programski direktor Simon Popek. Po tradiciji bo Liffe prikazal presek najbolj zanimivih filmov sodobnih kinematografij po svetu in nagrajence pomembnih filmskih festivalov. Popek je med drugim izpostavil, da je opazna rast ustvarjalk, kar je še posebej očitno pri fokusu sodobnega kosovskega filma, v katerem je vseh pet izbranih filmov delo režiserk.
Tekmovalni program Perspektive
V uradnem tekmovalnem programu Perspektive, v katerem prikažejo prvi ali drugi celovečerni film mladih avtorjev, mednarodna žirija pa najboljšemu podeli nagrado vodomec, bodo prikazali deset filmov, ki se dotikajo različnih tematik. O odraščanju bodo pripovedovali islandski film Čudovita bitja, kanadski Falcon Lake in belgijski film Igrišče. Iz Francije bosta na ogled Neustavljivi o vihravem prijateljstvu med najstnicama v Parizu ter Prezaposlena na temo prekarnosti in različnih služb matere samohranilke. Bolivijski film Naš dom prikazuje reven kmečki par, ki se sooča s pomanjkanjem vode, švicarski film Nemir razmišlja o politiki in družbi Evrope v drugi polovici 19. stoletja, avstralski vsakdan pa bo prikazan v filmu Ravnine. Iz Hrvaške bo tekmoval film Varen kraj, ki temelji na tragični izkušnji režiserja Juraja Lerotića, ki je »svojo« vlogo tudi odigral. Slovensko kinematografijo bo zastopal film Moja Vesna slovenske režiserke v Avstraliji Sare Kern o deklici, ki se ne more soočiti z materino smrtjo.
Predpremiere
Nagrajenci najvidnejših filmskih festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin in Benetke, bodo na ogled v sekciji Predpremiere, med njimi dobitnika letošnjega berlinskega zlatega medveda Alcarras režiserke Carle Simon in zlate palme v Cannesu Trikotnik žalosti režiserja Rubena Östlunda. Občinstvo bo med drugim lahko videlo tudi najnovejše filme Stephena Frearsa, bratov Dardenne in Christiana Mungiuja ter dva filma Ulricha Seidla. V isti sekciji bodo na ogled še arhivsko-dokumentarni pogled na gibanje LGBT v Sloveniji LGBT SLO 1984 režiserja Borisa Petkoviča, koprodukcija s slovensko udeležbo Najsrečnejši človek na svetu makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske ter kostumska drama o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. Zadnji film je bil prikazan ob odprtju letošnjega Liffa. Za konec pa je Popek izbral »obešenjaško komedijo« o pouličnem glasbeniku z naslovom Tralala v režiji Jean-Mariea in Arnauda Larrieuja.
Kralji in kraljice
Sekcija Kralji in kraljice bo med drugim vsebovala najnovejši film zaprtega iranskega režiserja Džafarja Panahija Brez medvedov, drugi del družinske trilogije Floriana Zellerja Sin, ponovno z Anthonyjem Hopkinsonom v igralski zasedbi, ter Praznik dela režiserja iz BiH Pjera Žalice. Retrospektiva bo posvečena Miklosu Jancsu, ki bo madžarskega cineastra predstavila prek sedmih filmov. Še en filmski sklop bo prikazal dela hrvaškega režiserja Rajka Grlića in drugih predstavnikov filma iz nekdanje Jugoslavije, ki so študirali na praški filmski šoli.
Jadranska mreža festivalov
Letošnja novost je t. i. Jadranska mreža festivalov, v katero so se povezali še festivali iz Sarajeva, Zagreba, Hercegnovega in Beograda, kjer bodo nazadnje izbrali zmagovalni film, ki bo podprt s sredstvi za distribucijo. Platforma je po Popkovih besedah drugi vir iz programa Ustvarjalne Evrope Media, iz katerega lahko črpajo finančna sredstva za Liffe.
