Leta 1991 smo Slovenci poslušali drugačno glasbo kot danes. Prevladovali so domači avtorji, tuja glasba ni bila vsenavzoča.
V času osamosvojitve Slovenije je bila glasbena scena izrazito drugačna od današnje, Slovenci smo poslušali drugačno glasbo. Danes na slovenskih radijskih postajah prevladujejo predvsem tuje skladbe; na lestvici 50 najbolj poslušanih skladb, ki jo ureja Sazas, najdemo le štiri slovenske skladbe, vse drugo je plod ameriške glasbene produkcije. Pred 30 leti pa so bile najbolj predvajane skladbe v veliki večini slovenske. Zaradi negotovega političnega ozračja, političnih sporov in celo vojne so se tuji glasbeniki izogibali Slovenije. Edina tuja glasbena zvezda, ki je leta 1991 nastopila v Sloveniji, je bil legendarni Bob Dylan. Na Bežigrajskem stadionu so ga kot predskupina pospremili Martin Krpan s svojim zadnjim koncertom. Rokerji z Vladom Kreslinom na čelu so bili v času osamosvajanja izredno popularni, njihovi hiti, kot so Je v Šiški še kaj odprtega, Še je čas in Od višine se zvrti, so postali zimzeleni.
Sanje o Zahodu
Čeprav je bila slovenska publika osredotočena predvsem na slovensko glasbeno sceno, so si želeli življenja, demokracije in blaginje, kar je predstavljal Zahod Evrope in ZDA. Kombinacija slovenske glasbe in hrepenenja po življenju, kakršno je na Zahodu, so bili California. Leta 1990 so izdali album V meni je California, z naslovno skladbo pa so postali redni gostje radijskih postaj.
Svoje sanje o Zahodu pa je leta 1990 uresničil Andrej Šifrer, ko je odšel v Nashville, prestolnico kantrija, snemat svoj peti album. Album Hiti počasi je imel značilen nashvillovski kantri pridih, zato je Šifrer sprva menil, da zaradi nekomercionalnosti ne bo požel navdušenja med širšo slovensko publiko. Označil ga je celo za katastrofo, po njegovem mnenju na njem ni bilo skladbe, ki bi lahko postala hit. A se je zelo motil; ko so Slovenci slišali hita Šum na srcu in Hiti počasi, je Šifrer postal eden najbolj predvajanih slovenskih glasbenikov, album pa je prodal v 90 tisoč izvodih. Leto dni po nepričakovanem uspehu se je vrnil nazaj v deželo kantrija in posnel isti album še v angleščini. Šifrer je tudi avtor slovenske pophimne z naslovom Država, v kateri se sprašuje, »kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo držav,« in »kdo takrat bo mašo bral, ko umrla bo država«.
Slovenija prvič na Evroviziji
Tudi Pop Design so svoj globalni zvezdniški potencial odšli preizkušat čez lužo. S skladbo Ne bom ti lagal so očarali slovenske poslušalce, postala je izjemno uspešna, Pop Design pa izjemno priljubljena skupina, kar jih je spodbudilo, da posnamejo angleško različico skladbe z naslovom Dreams. Pop Design, ki so sprva z Miranom Rudanom in nato z Vilijem Resnikom osvajali slovensko javnost, tuje javnosti niso prepričali, so pa v Sloveniji ostali aktivni in priljubljeni vse do danes.
Slovensko glasbo so v tujino nosili tudi drugi, kot so denimo 1X Band – skupina, ki se je zapisala v zgodovino slovenske glasbe kot prva predstavnica Slovenije na Evroviziji, njihova tekmovalna skladba Tih deževen dan pa je postala zimzelena. Med najbolj predvajanimi skupinami so tudi Don Mentony Band, Laibach, Panda, Nace Junkar, Lačni Franz, Chateau in Helena Blagne.
