23.4 C
Ljubljana
27. maja, 2024

Slovo skladatelja Prešernovega nagrajenca Janeza Matičiča, ki nam je zapustil obsežen ustvarjalni opus

Deli na omrežjih

V 96. letu starosti je 17. aprila umrl znani slovenski skladatelj Janez Matičič, znan, prepoznan in za svoj bogati ustvarjalni opus večkrat nagrajen tako doma kot v svetu.

Novico o smrti Janeza Matičiča so sporočili njegovi glasbeni kolegi na Facebooka, kjer so se mu z žalnimi zapisi poklonili tudi številni slovenski glasbeniki. Matičič se je z glasbo začel spoznavati prek violine, nato pa ga je prevzel klavir, za katerega je ustvaril številna izjemna dela.

»Do odhoda v Pariz 1959 je poučeval harmonijo, kontrapunkt in analizo glasbe na Srednji glasbeni šoli in klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegovi prvenci so bili pod vplivom klasike, romantike in tudi impresionizma, pozneje pa se je ob izpopolnjevanju v Parizu pri sloviti Nadji Boulanger usmeril v sodobnejše kompozicijske tokove,« so o skladatelju zapisali na spletni strani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Ti sodobnejši tokovi so ga usmerili v ustvarjanje elektroakustične glasbe, predvsem z Groupe de Recherches Musicales pod vodstvom Pierra Schaefferja.

(Foto: Dejan Mijović/STA)

Obsežen ustvarjalni opus

»Poučeval je na različnih pariških konservatorijih in tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani (1983–1986). Vsi ti svetovljanski vplivi so očitni v Matičičevi glasbi, ki je čustveno intenzivna, tehnično izbrušena in vselej inventivna,« so še zapisali na konservatoriju. Dodajajo, da je s svojo pianistično dejavnostjo ves čas bogatil svoje ustvarjalno in pedagoško delo, zato je njegov opus klavirskih del med najobsežnejšimi in najbolj profiliranimi v slovenski glasbeni ustvarjalnosti. »Zanimivo je, da je Matičič vselej tudi najboljši in najbolj avtentičen interpret svojih klavirskih skladb, kar še posebej pojasnjuje njegovo pretehtano skrb pri komponiranju in iskanju izvirnega klavirskega stavka,« so še dodali. Med številnimi inštrumentalnimi deli obsega Matičičev opus dve simfoniji in druga koncertantna dela, poleg pa prištevamo tudi mnoga komorna (skladbe za violino in klavir, godalni kvartet, kvartet saksofonov itd.), violinska in druga solistična dela.

Nagrade in priznanja

Za svoja dela je prejel številne nagrade, med drugim leta 1962 prestižno nagrado Prince Rainier v Monaku za delo Sonata št. 1, sedem let kasneje nagrado Mérite Culturel et Artistique v Parizu za delo Sinteze, nagrado Radia Beograd za delo Resonance leta 1966, nagrado RTV Slovenije leta 1994 ter za električnoakustično delo Forme – nagrado v Bourgesu leta 1980. Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo Koncert za violino in orkester, leta 2007 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Deli na omrežjih